Please enable JavaScript.
Coggle requires JavaScript to display documents.
SLOVENSKA MODERNA | PREGLED ZA TEST (str. 42–108) - Coggle Diagram
SLOVENSKA MODERNA | PREGLED ZA TEST (str. 42–108)
01 | OBDOBJE IN CANKARJEVO ŽIVLJENJE
KONTEKST ZA PONAVLJANJE
Moderna: 1899–1918; nova romantika, simbolizem, impresionizem, dekadenca
Poudarek na notranjem svetu, hrepenenju, simbolih, socialni kritiki
Obravnavani sklop: Cankarjevo življenje do Zofke Kveder; brez svetovne književnosti
IVAN CANKAR – ŽIVLJENJE IN DELO (str. 42)
1876 Vrhnika – 1918 Ljubljana; revna številna družina
Šolanje v Ljubljani; dunajska leta; pozneje Ljubljana/Rožnik
Dunaj: srečanje s socialnimi razlikami in sodobno evropsko literaturo
1899 Erotika (pesniška zbirka) – začetek moderne
Zvrsti: poezija, roman, povest, novela, črtica, drama, esej
Teme: mati, krivda, hrepenenje, revščina, umetnik, narod, oblast
Slog: simbolika, ritmizirana lirična proza, ironija, groteska
TRI OBDOBJA USTVARJANJA
Mladostno (pribl. 1891–1899): poezija, zgodnja proza, dekadenca in romantika
Zrelo/dunajsko (pribl. 1899–1909): socialna kritika, romani, pomembne drame
Pozno/ljubljansko (pribl. 1909–1918): etična vprašanja, črtice, vojna in smrt
Meje med obdobji so približne; pomembnejši je razvoj tem in sloga
Druga pomembna dela: Na klancu; Hlapec Jernej in njegova pravica
03 | CANKARJEVA DRAMATIKA
CANKARJEVO DRAMSKO USTVARJANJE (str. 71)
Drama povezuje družbeno kritiko, konflikt posameznika in skupnosti
Komedija: smešenje; farsa: pretiravanje/groteska; drama: resen konflikt
Pogosti liki: oportunist, oblastnik, moralno pokončen posameznik
Sredstva: ironija, satira, simbolne osebe, nasprotja med besedami in dejanji
Za test: razlikuj politično komedijo, groteskno farso in tragično dramo
ZA NARODOV BLAGOR (str. 73)
Komedija (1901); politična satira
Tekmeca Grozd in Gruden se sklicujeta na narod, zasledujeta pa lastne koristi
Bogati Gornik postane predmet političnega prilizovanja
Zgradba konflikta: politični tekmeci se borijo za vpliv in Gornikovo naklonjenost
Tema: lažno domoljubje, koristoljubje, strankarstvo, hinavščina
Posebnost: naslov je ironičen – 'blagor' je pretveza za osebni dobiček
Za analizo: kdo govori v imenu naroda in kdo ima od tega korist?
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (str. 79)
Farsa (1907/1908); groteskna satira malomeščanske morale
Dolina Šentflorjanska: samozadovoljna, moralistično hinavska skupnost
Peter in Jacinta: umetnost, drugačnost in telesnost v sporu z okoljem
Umetnik Peter je v resnici Krištof Kobar, ki se izdaja za šentflorjansko siroto
Resnični Peter je druga oseba – zamenjava razgali hinavščino doline
Tema: lažna čistost, strah pred drugačnim, položaj umetnika
Posebnost: kar skupnost razglasi za pohujšanje, razgali njeno lastno pokvarjenost
Za analizo: satira in simbolni pomen doline
KRALJ NA BETAJNOVI (str. 85)
Drama (1902); socialni in moralni konflikt
Jožef Kantor: brezobziren mogotec; oblast utemeljuje na strahu in denarju
Maks Krnec: moralni nasprotnik Kantorjeve moči
Kantorjevo hudodelstvo in prikrivanje krivde kažeta razkroj moralnega reda
Teme: zločin, moč kapitala, podkupljivost, vest, družbena nemoč
Osrednji konflikt: moč brez morale proti resnici in etiki
Posebnost: Kantorja ne porazi zgolj razkritje njegove krivde
HLAPCI (str. 89)
Drama (1910); politična in družbena kritika
Ozadje: politični preobrat po volitvah, prilagajanje učiteljev novi oblasti
Jerman: učitelj, ki brani prepričanje in osebno dostojanstvo
Drugi liki: učiteljica Lojzka, župnik, učitelji-prilagodljivci, mati
Pomembni liki: Jerman, Lojzka, župnik, Kalander, Hvastja, Jermanova mati
Kalander: delavec, ki podpira Jermanovo zahtevo po pokončnosti
Hvastja: previden učitelj, ki ga skrbi tudi socialna varnost družine
Komar in drugi prilagodljivci: oportunizem učiteljskega zbora
Župnik: predstavnik versko-politične moči in Jermanov sogovornik
Konflikt: vest in svoboda mišljenja proti strahu ter hlapčevstvu
Hlapčevstvo: duhovna in politična podrejenost, ne samo dejanska služba
Dvojni pomen naslova: hlapčevstvo učiteljev in širša narodna podložnost
Notranji konflikt: Jermanova odločnost proti občutku krivde in skrbi za mater
Posebnost: Jermanov upor in notranji dvom; pomembna vloga matere
Za analizo: primerjaj Jermana s Kantorjem in Kačurjem
05 | PRIMERJAVE IN PONAVLJANJE ZA TEST
Martin Kačur ↔ Hlapci: posameznik proti pritiskom družbe; Kačurjev zlom in Jermanov upor
Kralj na Betajnovi ↔ Za narodov blagor: oblast denarja in nasilja ↔ politično koristoljubje
Pohujšanje ↔ Za narodov blagor: satira lažne morale ↔ satira lažnega patriotizma
Skodelica kave ↔ Podobe iz sanj: osebna krivda ↔ kolektivna tragedija vojne
Hiša Marije Pomočnice ↔ Misterij žene: trpljenje ranljivih, kritika družbenih razmer
Pri vsakem delu: avtor + zvrst + letnica + osebe + tema + motivi + slog + simbol + sporočilo
02 | CANKARJEVA PROZA: ROMANI IN ČRTICE
NA KLANCU (DODATNO DELO)
Roman (1902), socialnokritična in simbolistična pripoved
Glavna oseba Francka: revna, požrtvovalna mati, ki nosi breme družine
Vsebina: Franckino otroštvo, zakon, delo, revščina in vztrajno trpljenje
Avtobiografska podlaga: motivi iz življenja Cankarjeve matere
Tek za vozom romarjev: simbol nenehnega hrepenenja po nedosegljivi sreči
Klanec siromakov: simbol družbene revščine in ponižanja
Franckina ruta: znamenje revščine, ponižanja in skromnega življenja
Luč v učiteljevem oknu: upanje, znanje, socialni in duhovni napredek
Teme: materinska žrtev, socialna neenakost, krivica, vztrajnost, upanje
Posebnost: realistično socialno ozadje in večpomenski simboli
Zgradba: Franckina usoda od otroštva do konca; motiv teka se vrača
Slogovni preplet: naturalistični detajli + simbolizem + liričnost
Sporočilo: kljub trpljenju obstaja možnost svetlejše prihodnosti
HIŠA MARIJE POMOČNICE (str. 48)
Roman (1904); modernistična in simbolistična proza
Dogajalni okvir: deklice v bolnišnici, ločene od zunanjega sveta
Osrednja deklica Malči; pomembnejše so življenjske zgodbe in občutja deklic
Teme: trpljenje, bolezen, osamljenost, otroška ranljivost, družbena krivica
Nasprotja: nedolžnost otrok – krutost odraslega sveta; življenje – smrt
Plasti dogajanja: bolnišnični vsakdan, spomini deklic, sanje in hrepenenje
Za razumevanje: osebne zgodbe deklic razkrivajo nasilje in izkoriščanje odraslih
Posebnost: fragmentarnost, sanje, simboli, notranje doživljanje
Za analizo: ne reduciraj romana na eno linearno zgodbo
MARTIN KAČUR (str. 53)
Roman/povest Življenjepis idealista (1906)
Martin Kačur: učitelj, sprva idealističen in družbeno angažiran
Kraji in razvoj: Zapolje – Blatni dol – Lazi (ta vrstni red je pomemben!)
Zgradba: trije deli in po tri poglavja – skupaj devet poglavij
Zapolje: začetni optimizem in poskus uvajanja naprednih zamisli
Blatni dol: nazadnjaštvo in pritiski okolja; ključni del Kačurjevega zloma
Lazi: nekdanji idealist je že močno spremenjen in zagrenjen
Konflikt: želja po prosvetljevanju proti zaostalosti in pritiskom okolja
Osebni neuspehi in prilagajanje vodijo v propad ideala
Teme: idealizem, oportunizem, oblast, šolstvo, družbena kritika
Simbolika prostora: Blatni dol – duhovna in družbena zatohlost
Za analizo: spremljaj spreminjanje Kačurjeve osebnosti
SKODELICA KAVE (str. 60)
Črtica (prvič 1910), pozneje vključena v Moje življenje (1920, posmrtno)
Pripovedovalec si zaželi kavo; mati mu jo z veliko požrtvovalnostjo prinese
Sin jo zavrne, nato ga spremljata obžalovanje in občutek krivde
Osrednji motiv: materinska ljubezen in sinova nehvaležnost
Skodelica kave: simbol materine žrtve in nepopravljivega trenutka
Zunanja krivda: zavrnitev kave; notranja krivda: zavedanje, da je prizadel mater
Prvoosebna pripoved in spominska perspektiva okrepita občutek obžalovanja
Posebnost: kratkost, čustvena zgoščenost, retrospektiva
PODOBE IZ SANJ (str. 64)
Zbirka kratke proze/črtic (1917), zadnja Cankarjeva knjiga
Običajno štejemo 31 črtic oziroma besedil, vključno z uvodom in epilogom
Kontekst: prva svetovna vojna, nasilje, smrt, kolektivno trpljenje
GOSPOD STOTNIK – PODROBNO
Črtica z alegoričnimi/sanjskimi elementi
Vsebina: stotnik pregleduje vojake in izbira najmlajše ter najmočnejše
Gospod stotnik je personifikacija smrti; izbor pomeni odhod v smrt
Tema: brezčutno pobijanje mladih v prvi svetovni vojni
Motivi: vojaki, postrojitev, izbira, strah, smrt
Groteska: uraden vojaški izbor se izkaže za grozljivo izbiro žrtev
Personifikacija: smrti je dana človeška podoba vojaškega častnika
Slog: sanjsko vzdušje, simbolika, grozljivo nasprotje videza in pomena
Sporočilo: vojna uničuje ljudi in prihodnost cele generacije
KOSTANJ POSEBNE SORTE – PODROBNO
Simbolistična črtica, objavljena v zbirki leta 1917
Vsebina: mogočni kostanj daje ljudem moč; enooka Marjeta sanja o zakladu
Namesto zlata se pod kostanjem odkrije množično grobišče
Kostanj: življenjska moč, dobrota, vztrajnost, možnost obnove
Zlati hrošči/zaklad: privid bogastva; nasprotje resničnemu grobišču
Grobišče in kosti: vojna morija, trpljenje in kolektivna smrt
Nasprotje: razkošna krošnja in zlati sijaj – mrtve kosti pod koreninami
Enooka Marjeta: pretresljiva figura, ki sproži razkritje
Zgradba: na videz čudežna lepota – presenetljiv grozljiv preobrat
Sporočilo: iz trpljenja lahko znova zraste življenje in upanje
Slog: sanjske podobe, alegorija, simbol, groteska, liričnost
Za analizo: razlikuj dobesedni prizor od simbolnega pomena
04 | GRADNIK IN ZOFKA KVEDER
ALOJZ GRADNIK – PISMA (str. 97)
Alojz Gradnik (1882–1967); pesnik na prehodu od moderne naprej
Padajoče zvezde (1916); De profundis (1926) – pomembni zbirki
PISMA = CIKEL SEDMIH PESMI (ne ena pesem!)
Prvi objavi 1914; v zbirki Padajoče zvezde (1916)
Lirski glas je ženski: piše odsotnemu ljubljenemu moškemu
pismo: čakanje na balkonu, prisluškovanje korakom, nemir
pismo: ovenele rože in hlad – izguba ljubezenskega stika
pismo: nočna nespečnost, podoba ljubljenega, samota
pismo: dlani kot kelih; zdaj prazen kelih, napolnjen s solzami
pismo: dva oddaljena vodnjaka, povezana v globini – duhovna bližina
pismo: vprašanje smrti in dvom v posmrtno življenje
pismo: čutna ljubezen, telesnost in želja po popolnem darovanju
Motivi: ločitev, hrepenenje, rože, kelih, vodnjaka, smrt, erotika
Teme: ljubezen, minljivost, strast, duhovna bližina, življenje in smrt
Slog: pisemski nagovor, metafore, simboli, raznolika rima, verzni prestop
Dekadentna napetost: strastna želja po življenju ob misli na smrt
Gradnik nasploh: izrazita čutnost, ljubezen, smrt, življenje, zemlja
ZOFKA KVEDER – MISTERIJ ŽENE (str. 102)
Zofka Kveder (1878–1926); pisateljica in zagovornica pravic žensk
Misterij žene (1900): zbirka 28 kratkih črtic
Upodobljene: kmečke, delavske in meščanske ženske
Teme: družinska podrejenost, zakonska neenakost, revščina, nasilje
Razpon: kmetice, delavke, meščanke; različni položaji žensk v družbi
Smer: realistični in naturalistični prikazi, psihološka poglobitev
Teme tudi: žensko telo, porod, spolnost, neidealizirano materinstvo
Slog: zgoščene usode, psihološka in socialna občutljivost
Odziv ob izidu: številne kritike zaradi odkritega prikaza ženskega trpljenja
Druga dela: Odsevi, Iz naših krajev, Iskre, roman Njeno življenje
Posebnost: eno zgodnjih feministično usmerjenih del slovenske književnosti
Za analizo: družbene norme in razmerje med osebno željo ter možnostmi ženske