1) POVEZANOST IN SOODVISNOST SVETA NISTA NEKAJ NOVEGA. ZAČETKI NASTAJANJA SVETA KOT GLOBALNE VASI SO POVEZANI Z MODERNIZACIJO. Za uvodno motivacijo opredelimo v obliki razgovora (metoda razgovora) o družbenih spremembah in procesih, v katerih so se oblikovals moderne družbe. To so npr: pospešene tehnološke spremembe in industrializacija, tržno gospodarstvo, akpitalističnj način proizvodnje, katerega temeljni motiv je dobiček (profit), jrbanizacijo, spreminjanje slojevne strukture. Obrazložim jim, da Giddens dokazuje, da modernizacija pomeni dejanski, temeljit, radikalen prelom v razvoju človeških družb in da ni primerljiva z nobenimi družbenimi spremembami, ki so potekale pred tem obdobjem. Razlogi za to trditev so: hitrost in obseg sprememb ter nove institucije, ki so se v tem procesu razvile.
Opozorim jih na dejstvo, da je to obdobje nastanka sociologije kot znanosti in da je značilnost sociološke znanost GLOBALNA PERSPEKTIVA PREUČEVANJA, kajti svet postaja vse bolj povezan jn soodvisen. Dejavniki, ki so na ga oroces volivali so: razvoj tehnologije, spremembe v komunik sredstvih in transportu. Nato tablo razdelim na dva dela: na eno stran zapišemo značilnosti tradiiconalnih družb, na drugo stran pa značilnosti modernih družb.
Poudarim značilnosti industrijske revolucije in pri tem se povežem na nauk Marxa, ki običajno dijaki obravnavajo v 3. Letniku, ko spoznavajo različne teoretkse pristope v sociologiji (Marx je glavni predstavnik konfliktne teorije) ter v 5. Letniku pri filozofiji. Razlago bogatim s naukom utopičnega socialista Proudhona iz katerega se je Marx navdihoval pri analizi privatne lastnine kot izvir problemov v družbi.