Please enable JavaScript.
Coggle requires JavaScript to display documents.
ekosistemi - Coggle Diagram
ekosistemi
visokogorje (visokogorski pašnik, kal, večni sneg, ruševje, melišče, skalovje,
-
podzemlje (mrazišča, ledenice, vodne jame, kopne jame),
goličave (kamnolom, peskokop, razvalina),
vaško okolje (kmetija),
sadovnjak (senoţetni, plantaţni),
polje (njiva, ledina, poljska tla),
travnik (gojeni travnik, močvirni, kraško polje)
gozd (zdruţbe gozdov, poseka, gozdni rob).
vrste
-
-
-
glede na prostor, kjer se ekosistem nahaja
Vodni ekosistem je v oceanu in morju ali tekočih in stoječih vodah na kopnem (v jezeru,
močvirju, ribniku, reki in potoku), kjer so ţivi organizmi povezani med seboj in z neţivo
naravo v labilnem ravnovesju, ki se spreminja s kroţenjem vode, podnebnimi razmerami
in človekovimi posegi v naravo (Lah, 2002).
Gozdni ekosistem je po domače gozd. Je naravni sistem, po naravnih zakonih urejena in povezana celota živih organizmov in neživega okolja. Navzven je prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Gozdni ekosistem nastaja samodejno. V naravni interakciji z dejavniki okolja. Med okoljskimi dejavniki je odločilna klima. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih podnebnih pasovih močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje tajga ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani listopadni gozd zmernega pasu, ob ekvatorju tropski deževni gozd...
Prevladujoče, pod vplivom klime oblikovan gozdni ekosistem, je klimaksni gozd ali klimaks. Dokler klimatske spremembe bistveno ne spremenijo klimo, je obstoječa oblika gozda klimaks, najvišje razvita razvojna stopnja vegetacije na kopnem. Je zgled neokrnjenega naravnega gozda, kot je na primer pragozd.
-
Zgradba ekosistema
-
neživi (abiotski) dejavniki okolja (voda, svetloba, zrak, toplota, mineralne snovi) predstavljajo življenjsko okolje, biotop. Pomemben del biotopa je talno območje (pedosfera) oziroma tla, prst.
živi (biotski) dejavniki okolja so rastline, živali, mikroorganizmi in človek.
primarni proizvajalci v ekosistemu so rastline (Plantae). V procesu fotosinteze, iz preprostih anorganskih snovi (s pomočjo svetlobe in vode) proizvajajo ogljikove hidrate (organske snovi).
potrošnike predstavljajo živali (Animalia). Z rastlinami se hranijo rastlinojedi herbivori. Z rastlinojedi pa mesojedi karnivori. Med potrošnike v ekosistemu, pogojno sodi tudi človek (Homo) s svojo pridobitveno dejavnostjo v ekosistemu.
razkrojevalci (dekompozitorji) so manjše živali, ki se hranijo z organskimi ostanki (detritivori). To so predvsem razne žuželke in mikroorganizmi, mikrobi. Z njihovim delovanjem se reciklirajo hranilne snovi, kar omogoča kroženje snovi v naravi.
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani. Ekosistem tvori življenjska združba (biocenoza) in življenjski prostor (biotop). Organizmi biocenoze nenehno tekmujejo med seboj in z možnostmi, ki jih omogoča biotop. V tem tekmovanju obstanejo le najuspešnejši. Med seboj in v odnosu do okolja so organizmi v naravi v biološkem ravnovesju. Pojem ekosistema je uvedel angleški botanik A. G. Tansley.
-