vretencarji
ribe
• Ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci.
• Hrbtenica iz vretenc, hrbtenjača, možgani.
plazilci
dvozivke
• HRUSTANČNICE: imajo hrustančen skelet, nimajo škržnega poklopca,
imajo podaljšan gobec in usta na spodnji strani, nesimetrično repno
plavut, so brez ribjega mehurja.
• KOSTNICE: lobanja in skelet sta koščena, škrge imajo škržni poklopec,
usta so na sprednjem delu glave, repna plavut je simetrična in imajo
ribji mehur.
• Prvi pravi vretenčarji, ki so osvojili kopno, vendar je njihovo življenje je v veliki meri vezano
na vodo, predvsem razvoj mladih osebkov.
• Za razliko od rib ima večina dvoživk jasno razvite prednje in zadnje okončine (noge),
pogosto imajo še daljši rep.
• Njihova koža je gola, občutljiva in se hitro izsuši, zato imajo dvoživke žleze, ki vedno vlažijo kožo.
• V koži se nahajajo še druge žleze, nekatere med njimi izločajo razne strupene snovi.
• Večinoma dihajo skozi kožo, odrasli osebki dihajo tudi s preprostimi pljuči, redke vrste
dihajo s škrgami.
• Dvoživke ne morejo regulirati telesne temperature in so zato odvisne od temperature
zunanjega okolja.
• V glavnem so plenilci in se hranijo z nevretenčarji ali ličinkami vretenčarjev.
• V razvoju dvoživk se iz jajčec (mresta) razvijejo repate ličinke (žabje ličinke so paglavci), ki
dihajo z zunanjimi škrgami in se hranijo z algami ali manjšimi vodnimi organizmi.
• Pri nekaterih vrstah dvoživk ličinke spolno dozorijo in se nikoli ne preobrazijo v odraslo žival, kot npr. pri človeški ribici
• Pri mnogih dvoživkah so opazili, da imajo sposobnost delne regeneracije telesnih delov.
• Plazilci so prvi pravi kopenski vretenčarji, katerih življenje ni več vezano na vodo.
Tak način življenja je posledica posebnih prilagoditev.
• Plazilci so popolnoma izgubili škrge, ki so jih nadomestila pljuča, vendar so še
vedno eksotermne živali (ne morejo regulirati telesne temperature).
• Njihovo telo je pokrito z usnjato kožo, ki ima luske (taka koža občutno zmanjša
izhlapevanje vode, zato lahko veliko plazilcev živi v ekstremno vročih in suhih
• Ker porabijo zelo malo energije, se prehranjujejo na daljših časovnih obdobjih.
• Telo večine plazilcev je podolgovato in se konča z repom. Na mestu kjer se začne
rep se nahaja telesna odprtina imenovana kloaka, skozi katero izločajo odpadne
snovi in spolne produkte.
• Največja prilagoditev na življenje na kopnem pa so jajca, ki jih varuje poseben
notranji ovoj in vsebujejo veliko rumenjaka za razvoj zarodkov.
• Oploditev je vedno notranja, veliko vrst je tudi živorodnih, nekatere celo skrbijo
za jajca in mlad zarod.
• Stopnja ličinke ni prisotna, mlade živali so podobne odraslim.
ptici
• Ptice so poleg netopirjev edini živeči vretenčarji, ki so sposobni
letenja. To jim omogočajo v krila spremenjene prednje okončine ter
perje, ki pokriva celotno telo.
• Ptice so endotermne živali, torej so sposobne vzdrževati stalno
telesno temperaturo.
• Njihove kosti niso tako močne in kompaktne kot kosti plazilcev ali
sesalcev in v večini primerov so votle (sicer bi ptice težje letele).
click to edit
Pri pticah so se čeljusti preobrazile v brezzobi, roževinast kljun, ki je pri
različnih vrstah glede na način prehrane različno oblikovan. Največje
kljune imajo tukani in kljunorožci, najmočnejše pa žolne.
• Ptice imajo zelo dobro razvite možgane in dober vid, še posebej ujede, le
redke ptice tudi izjemen vonj.
• Za usti imajo golšo v katero lahko shranjujejo hrano.
• Vse ptice so jajcerodne in valijo jajca, ki so obdana z apnenčasto zunanjo
ovojnico.
• Perje ptic je pogosto obarvano in pri večini vrst so samci in samice različni.
• Obnašanje ptic je navadno pogojeno z letnimi časi in hormonskim
delovanjem.
sesalci
• Sesalci imajo v koži žleze znojnice, ki izločajo znoj in tako sodelujejo
pri vzdrževanju stalne telesne temperature.
• Pri samicah višjih sesalcev so prsne žleze znojnice spremenjene v
mlečne žleze, kar je edinstvena značilnost sesalcev. Samice namreč
svoje mladiče hranijo z mlekom, ki je izloček mlečnih žlez in je bogato
s hranili in vitamini.
• Telo večine kopenskih sesalcev pokriva dlaka, ki ščiti telo pred
segrevanjem ali podhladitvijo, pa tudi pred zajedavci.
• Krvožilni sistem je zaprt, srce je predeljeno na 4 medprostore.
click to edit
• Sesalci dihajo s pljuči. Imajo zelo razvite možgane, pa tudi čutila kot so
vid, sluh in voh.
• V ustih imajo lahko različno število zob, ki so več tipov.
• Za sesalce je značilna notranja oploditev in razvoj zarodka v maternici, ki
je postala kompleksen spolno-rodilni organ.
• Mladiči se skotijo in so podobni odraslim živalim, pogosto slepi in
nebogljeni.
• Pri večini vrst sesalcev traja razvoj mladičev več let, pri nekaterih skupinah
kot so npr. glodavci pa traja razvoj mladičev le nekaj tednov.