vretencarji

ribe

• Ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci.
• Hrbtenica iz vretenc, hrbtenjača, možgani.

plazilci

dvozivke

• HRUSTANČNICE: imajo hrustančen skelet, nimajo škržnega poklopca,

imajo podaljšan gobec in usta na spodnji strani, nesimetrično repno

plavut, so brez ribjega mehurja.

• KOSTNICE: lobanja in skelet sta koščena, škrge imajo škržni poklopec,

usta so na sprednjem delu glave, repna plavut je simetrična in imajo

ribji mehur.

• Prvi pravi vretenčarji, ki so osvojili kopno, vendar je njihovo življenje je v veliki meri vezano

na vodo, predvsem razvoj mladih osebkov.

• Za razliko od rib ima večina dvoživk jasno razvite prednje in zadnje okončine (noge),

pogosto imajo še daljši rep.

• Njihova koža je gola, občutljiva in se hitro izsuši, zato imajo dvoživke žleze, ki vedno vlažijo kožo.

• V koži se nahajajo še druge žleze, nekatere med njimi izločajo razne strupene snovi.

• Večinoma dihajo skozi kožo, odrasli osebki dihajo tudi s preprostimi pljuči, redke vrste

dihajo s škrgami.

• Dvoživke ne morejo regulirati telesne temperature in so zato odvisne od temperature

zunanjega okolja.

• V glavnem so plenilci in se hranijo z nevretenčarji ali ličinkami vretenčarjev.

• V razvoju dvoživk se iz jajčec (mresta) razvijejo repate ličinke (žabje ličinke so paglavci), ki

dihajo z zunanjimi škrgami in se hranijo z algami ali manjšimi vodnimi organizmi.

• Pri nekaterih vrstah dvoživk ličinke spolno dozorijo in se nikoli ne preobrazijo v odraslo žival, kot npr. pri človeški ribici

• Pri mnogih dvoživkah so opazili, da imajo sposobnost delne regeneracije telesnih delov.

• Plazilci so prvi pravi kopenski vretenčarji, katerih življenje ni več vezano na vodo.

Tak način življenja je posledica posebnih prilagoditev.

• Plazilci so popolnoma izgubili škrge, ki so jih nadomestila pljuča, vendar so še

vedno eksotermne živali (ne morejo regulirati telesne temperature).

• Njihovo telo je pokrito z usnjato kožo, ki ima luske (taka koža občutno zmanjša

izhlapevanje vode, zato lahko veliko plazilcev živi v ekstremno vročih in suhih

• Ker porabijo zelo malo energije, se prehranjujejo na daljših časovnih obdobjih.

• Telo večine plazilcev je podolgovato in se konča z repom. Na mestu kjer se začne

rep se nahaja telesna odprtina imenovana kloaka, skozi katero izločajo odpadne

snovi in spolne produkte.

• Največja prilagoditev na življenje na kopnem pa so jajca, ki jih varuje poseben

notranji ovoj in vsebujejo veliko rumenjaka za razvoj zarodkov.

• Oploditev je vedno notranja, veliko vrst je tudi živorodnih, nekatere celo skrbijo

za jajca in mlad zarod.

• Stopnja ličinke ni prisotna, mlade živali so podobne odraslim.

ptici

• Ptice so poleg netopirjev edini živeči vretenčarji, ki so sposobni

letenja. To jim omogočajo v krila spremenjene prednje okončine ter

perje, ki pokriva celotno telo.

• Ptice so endotermne živali, torej so sposobne vzdrževati stalno

telesno temperaturo.

• Njihove kosti niso tako močne in kompaktne kot kosti plazilcev ali

sesalcev in v večini primerov so votle (sicer bi ptice težje letele).

click to edit

Pri pticah so se čeljusti preobrazile v brezzobi, roževinast kljun, ki je pri

različnih vrstah glede na način prehrane različno oblikovan. Največje

kljune imajo tukani in kljunorožci, najmočnejše pa žolne.

• Ptice imajo zelo dobro razvite možgane in dober vid, še posebej ujede, le

redke ptice tudi izjemen vonj.

• Za usti imajo golšo v katero lahko shranjujejo hrano.

• Vse ptice so jajcerodne in valijo jajca, ki so obdana z apnenčasto zunanjo

ovojnico.

• Perje ptic je pogosto obarvano in pri večini vrst so samci in samice različni.

• Obnašanje ptic je navadno pogojeno z letnimi časi in hormonskim

delovanjem.

sesalci

• Sesalci imajo v koži žleze znojnice, ki izločajo znoj in tako sodelujejo

pri vzdrževanju stalne telesne temperature.

• Pri samicah višjih sesalcev so prsne žleze znojnice spremenjene v

mlečne žleze, kar je edinstvena značilnost sesalcev. Samice namreč

svoje mladiče hranijo z mlekom, ki je izloček mlečnih žlez in je bogato

s hranili in vitamini.

• Telo večine kopenskih sesalcev pokriva dlaka, ki ščiti telo pred

segrevanjem ali podhladitvijo, pa tudi pred zajedavci.

• Krvožilni sistem je zaprt, srce je predeljeno na 4 medprostore.

click to edit

• Sesalci dihajo s pljuči. Imajo zelo razvite možgane, pa tudi čutila kot so

vid, sluh in voh.

• V ustih imajo lahko različno število zob, ki so več tipov.

• Za sesalce je značilna notranja oploditev in razvoj zarodka v maternici, ki

je postala kompleksen spolno-rodilni organ.

• Mladiči se skotijo in so podobni odraslim živalim, pogosto slepi in

nebogljeni.

• Pri večini vrst sesalcev traja razvoj mladičev več let, pri nekaterih skupinah

kot so npr. glodavci pa traja razvoj mladičev le nekaj tednov.