SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI
1918 - 1939

ZDRUŽITEV V PRVO JUGOSLAVIJO (1. 12. 1918)

konec 1. sv. vojne

A-O razpade --> nastane SHS

ozemlje države SHS: Vojvodina, BIH, Slo brez Prekmurja, Hr, Istra, Dalmacija, brez Međimurja

1.12.1918: ženevska deklaracija: država SHS + kraljevina Srbija --> dinastija Karađorđevič

december 1918: centralizacija prve Jugoslavije

KRALJEVINA SHS

1918 - 1921: poenotenje zakonodaje (centralizacija, unitarizem)

POLITIČNE STRANKE

  1. zagovornice avtonomije in federalizma
  1. zagovornice unitarizma oz. centralne oblasti

NARODNA RADIKALNA STRANKA (NRS): najmočnejša srb stranka

JUGOSLOVANSKA DEMOKRATSKA STRANKA (JDS)

KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE (KPJ): poudarja enostnost države

SOCIALISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE (SSJ)

pričakovala, da bo v enotni državi laže dosegla enotnost delavskega razreda in boj za njegove socialne pravice

HRVAŠKA KMEČKA STRANKA

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

JUGOSLOVANSKA MUSLIMANSKA ORGANIZACIJA (JMO)

največ glasov: NRS in JDS

sprejetje centralistične vidovdanske ustave 28.6.2921 so nekatere stranke bojkotirale

sprejetje vidovdanske ustave 28.6.1921 do uvedbe diktature 6.1.1929 je bilo edino obdobje jugoslovanske države z večstrankarskim parlamentarnim pol. delovanjem

KRALJEVINA JUGOSLAVIJA

1929 - 1934: preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo - razdelitev na 9 banovin

1928: višek pol. krize: predsednik vlade postane A. Korošec

1931: oktroirana ustava/ustava kraljevine Jugoslavije

1934: atentat na kralja Aleksandra v Marseillu

SLOVENCI MED AVTONOMIZMOM IN UNITARIZMOM

vprašanja novih državnih meja

1921: nasprotovanje centralistični vidovdanski ustavi (katoliška SLS)

razmerje moči med pol. strankami na Slo v medvojnem obdobju, najpomembnejša je vloga SLS

najpomembnejšo pol. vlogo na Slo je imela Katoliška slovenska ljudska stranka (SLS)

slovenski liberalci (NNS) so vstopili v vsedržavno jugoslovansko demokratsko stranko (JDS)

marksistični tabor (socialisti in komunisti) je bil zavoljo majhnega deleža delavstva dokaj nepomemben

katoliški tabor: slovenska ljudska stranka (SLS) pod vodstvom Antona Korošca je bila najmočnejša slo stranka v medvojnem obdobju in je zagovarjala avtonomizem in federalizem, katoliški orel

liberalni tabor: v času parlamentarne demokracije na slo ni bil homogen in je izgubljal veljavo, zagovarjal je unitarizem in centralizem, liberalni sokol

PROBLEM SLOVENSTVA

slovenski intelektualci in politiki, ki so bili nezadovoljni zaradi unitarizma, ki je nasprotoval avtonomiji (narodni samostojnosti), so se odzvali na poskus nasilnega narodnega poenotenja po diktaturi 1929 z javnimi izjavami

odziv liberalnih intelektualcev na unitaristične pritiske

1932 je Josip Vidmar izdal delo kulturni problemi slovenstva ter se zavzel za samostojno slovensko narodno identiteto in enakopravnost slovenskega jezika in kultura

odziv politikov katoliške SLS na centralistične pritiske 1932 je izšla slovenska deklaracija (Koroščeve punktacije)

POLITIČNO OPREDELJEVANJE OB GROŽNJI BLIŽAJOČE SE VOJNE

kulturni boj med katolicizmom in liberalizmom (= izgublja pomen)

  1. leta: katolicizem

ob približevanju 2. sv. vojne se je sprožilo vprašanje, s katere strani preti Slovencem največja nevarnost

GOSPODARSKI PREOBRATI PROTI JUGU

Gospodarske prednosti Slovencev v novi jugoslovanski državi

hiter ind. razvoj Slovencev v novi državi: tekstilna, papirna, lesna

kmetijstvo nazaduje zaradi slabše konkurence z jugom

naraščanje deleža zaposlenih v ind. in deleža žensk

zadolževanje in izseljevanje

KULTURNA DEJAVNOST

uveljavitev slo jezika v SŠ in upravi

nacionalne znanstvene kulturne ustanove: narodno gledališče, akademija znanosti in umetnosti, univerza Lj (več deklet v šoli, večja pismenost)

kulturne ustanove: narodna galerija, narodni muzej, NUK, Šubičev nebotičnik, radio Lj