Please enable JavaScript.
Coggle requires JavaScript to display documents.
SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI 1918 - 1939 - Coggle Diagram
SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI
1918 - 1939
ZDRUŽITEV V PRVO JUGOSLAVIJO (1. 12. 1918)
konec 1. sv. vojne
A-O razpade --> nastane SHS
ozemlje države SHS: Vojvodina, BIH, Slo brez Prekmurja, Hr, Istra, Dalmacija, brez Međimurja
1.12.1918: ženevska deklaracija: država SHS + kraljevina Srbija --> dinastija Karađorđevič
december 1918: centralizacija prve Jugoslavije
KRALJEVINA SHS
1918 - 1921: poenotenje zakonodaje (centralizacija, unitarizem)
POLITIČNE STRANKE
zagovornice avtonomije in federalizma
HRVAŠKA KMEČKA STRANKA
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
JUGOSLOVANSKA MUSLIMANSKA ORGANIZACIJA (JMO)
zagovornice unitarizma oz. centralne oblasti
NARODNA RADIKALNA STRANKA (NRS): najmočnejša srb stranka
JUGOSLOVANSKA DEMOKRATSKA STRANKA (JDS)
KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE (KPJ): poudarja enostnost države
SOCIALISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE (SSJ)
pričakovala, da bo v enotni državi laže dosegla enotnost delavskega razreda in boj za njegove socialne pravice
največ glasov: NRS in JDS
sprejetje centralistične vidovdanske ustave 28.6.2921 so nekatere stranke bojkotirale
sprejetje vidovdanske ustave 28.6.1921 do uvedbe diktature 6.1.1929 je bilo edino obdobje jugoslovanske države z večstrankarskim parlamentarnim pol. delovanjem
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
1929 - 1934: preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo - razdelitev na 9 banovin
1928: višek pol. krize: predsednik vlade postane A. Korošec
1931: oktroirana ustava/ustava kraljevine Jugoslavije
1934: atentat na kralja Aleksandra v Marseillu
SLOVENCI MED AVTONOMIZMOM IN UNITARIZMOM
vprašanja novih državnih meja
1921: nasprotovanje centralistični vidovdanski ustavi (katoliška SLS)
razmerje moči med pol. strankami na Slo v medvojnem obdobju, najpomembnejša je vloga SLS
najpomembnejšo pol. vlogo na Slo je imela Katoliška slovenska ljudska stranka (SLS)
slovenski liberalci (NNS) so vstopili v vsedržavno jugoslovansko demokratsko stranko (JDS)
marksistični tabor (socialisti in komunisti) je bil zavoljo majhnega deleža delavstva dokaj nepomemben
katoliški tabor: slovenska ljudska stranka (SLS) pod vodstvom Antona Korošca je bila najmočnejša slo stranka v medvojnem obdobju in je zagovarjala avtonomizem in federalizem, katoliški orel
liberalni tabor: v času parlamentarne demokracije na slo ni bil homogen in je izgubljal veljavo, zagovarjal je unitarizem in centralizem, liberalni sokol
PROBLEM SLOVENSTVA
slovenski intelektualci in politiki, ki so bili nezadovoljni zaradi unitarizma, ki je nasprotoval avtonomiji (narodni samostojnosti), so se odzvali na poskus nasilnega narodnega poenotenja po diktaturi 1929 z javnimi izjavami
odziv liberalnih intelektualcev na unitaristične pritiske
1932 je Josip Vidmar izdal delo kulturni problemi slovenstva ter se zavzel za samostojno slovensko narodno identiteto in enakopravnost slovenskega jezika in kultura
odziv politikov katoliške SLS na centralistične pritiske 1932 je izšla slovenska deklaracija (Koroščeve punktacije)
POLITIČNO OPREDELJEVANJE OB GROŽNJI BLIŽAJOČE SE VOJNE
kulturni boj med katolicizmom in liberalizmom (= izgublja pomen)
leta: katolicizem
ob približevanju 2. sv. vojne se je sprožilo vprašanje, s katere strani preti Slovencem največja nevarnost
GOSPODARSKI PREOBRATI PROTI JUGU
Gospodarske prednosti Slovencev v novi jugoslovanski državi
hiter ind. razvoj Slovencev v novi državi: tekstilna, papirna, lesna
kmetijstvo nazaduje zaradi slabše konkurence z jugom
naraščanje deleža zaposlenih v ind. in deleža žensk
zadolževanje in izseljevanje
KULTURNA DEJAVNOST
uveljavitev slo jezika v SŠ in upravi
nacionalne znanstvene kulturne ustanove: narodno gledališče, akademija znanosti in umetnosti, univerza Lj (več deklet v šoli, večja pismenost)
kulturne ustanove: narodna galerija, narodni muzej, NUK, Šubičev nebotičnik, radio Lj