Mladen Dolar v knjigi: Strel sredi koncerta, izpostavlja razmerje med zvokom in materialom. poglavje Kamen in glas govori kipu egipčansega kralja Mnemona. Hegel je potem na podlagi te legende izpeljal tezo o transcendenčnosti materiala/kamna. kaj želim izpostaviti: zvok je lahko vezan na izvor (od kod se pojavi), ki pa je zelo pester. če pa zvok gledamo iz konteksta glasbe, potem pa prečimo določene ideološke / diskurzne predpomene, ki jih je potrebno upoštevati. drugo: zvok je poleg tega, da je 3D v trenutku pojava (in to bolj kot kip recimo), zelo časovno pogojen. časovna komponenta pa hitro zapade v kontekste spomina, zgodovine....
super se mi zdi ta navezava na lokacijo, pretvorbo zvoka v sliko in pa konvertiranje v časopis. vendar vsem nelogičnostim, ki se bodo pojavile, jih je potrebno vmestiti v kontekst. nam tudi nič ne pomeni slika EKG-ja, ki je ravno tako vizualiziran posnetek zvoka. vendar nekdo, ki ima "vpogled" v sliko EKG, bo lahko izpovedal zelo dramatično zgodbo. če zaključim, potrebno bo definirati ta vpogled, ki bo sprožil zgodbo.