Please enable JavaScript.
Coggle requires JavaScript to display documents.
3 Travmatična navezanost in PTSD (Varna navezanost (uglašenost na biološki…
3 Travmatična navezanost in PTSD
Kaj vpliva na razvoj ptsd
Intenziteta travme ni ključnega pomena
pomembne so osebne karakteristike in
reakcije
žrtve na travmo: kako oseba
dojema
tragičen dogodek, kako ga
interpretira
, kako
doživlja posledice
.
afekti travme
imajo izjemno močan vpliv na posameznikove notranjepsihične in organske strukture. Do te mere da ga ta doživetja povsem
preplavijo
, vodijo in
onemogočajo zdravo funkcioniranje
.
Otrokova sposobnost soočanja s stresom je odvisna od
odnosa
, ki ga ima otrok
z materjo
. Zanemarjenost s strani matere na otroku pusti posledice, tako se
slabe izkušnje
vrišejo v njegov nevrološki sistem in
diktirajo
nadaljnji razvoj
sposobnosti soočanja s stresom
.
Stres in razvoj možganov
Nevronska
mreža za soočanje s stresom
je že od rojstva prisotna
v desni hemisferi
.
Prednatalni stres
vpliva na zmanjšanje sposobnosti za regulacijo stresa.
Interakcija med otrokom in materjo, njuna
navezanost
direktno vpliva na otrokovo
možgansko dozorevanje
stres, ko mati
travmatizira
otroka, vzpostavi nezdrav odnos, negativno vpliva na otrokov razvoj, do te mere, da se vsili
kompleksna razvojna motnja
.
nenehna
izpostavljenost
kroničnim stresnim situacijam lahko
postane del avtonomnega odzivanja
in hkrati dokončno
poškoduje nevronske sisteme
v avtonomnem živčevju.
negativne posledice za razvoj
DH
, ki je dominantna za sprejem emocij pa tudi za sposobnost
spontanih emocionalnih reakcij
,
prilagoditvenih zmožnosti
, ki posamezniku omogočajo regulacijo afekta.
ker DH igra pomembno vlogo pri
funkcionalnem odzivanju na stres
, ima to posledice v vsakodnevnem doživljanju in dojemanju.
Disregulacija afekta
gre za nezmožnost prifrontalnega korteksa, da bi moduliral funkcije amigdale. Amigdala ni sposobna zaznati sporočila, da ni več ogroženosti in organizem ostaja v pripravljenosti.
Razvijejo se lahko
somatoformne
motnje, kjer gre za
telesno disociacijo
. Oseba se travme ne spomni, vpisana pa je v limbični sistem DH - nezavedno, telo tako pomni.
doživljanje travmatičnih dogodkov vodi v
disociativne motnje
nevarna
navezanost,
odsotna mati
, mati
polna strahov
, groze ne more postati
model za regulacijo
težkih afektov zato otrok
ostane sam
s stisko in bolečino, občutkom
ničvrednosti
ali
nevrednosti
. Organski sistem ob tej neodzivnosti popolnoma zamrzne.
Prisotnost dovolj dobre matere omogoča razvoj občutka za jaz, regulacijo afekta, ravnovesje med zunanjimi in notranjimi impulzi
Varna navezanost
uglašenost na biološki ritem, notranje stanje otroka in zanihati z njim v resonanci, tako, da daje najmočnejši možni čustveni odziv.
Dovolj dobra mati
(Kohut) po prekinitvi stika tega
ponovno vzpostavi
.
Materina senzitivnost v otroku ustvarja
organsko vedenjsko regulacijo afekta
, utrjuje njegove regulativne sisteme, tudi internalizira regulativni sistem - otrokov obrambni mehanizem odziva na travmo.
Najbolj pozitivna stanja se ustvarijo, ko je mati psihološko
uglašena
na otrokovo doživljanje, ko je v
sozvočju
z njim.
Pri navezanosti se vzpostavi
bioenergetski prenos
med možgani otroka in odraslega.
Bioenergetski prenos
med možgani otroka in odraslega,
čustveno organska
komunikacija - omogočata
zorenje limbičnega sistema
.
Na osnovi varne navezanosti zori otrokov limbični sistem, ustvarja se
samoregulativni mehanizem
, zori centralni živčni sistem in avtomomni živčni sistem.
Navezanost in AŽS
Kontrola AŽS:
AŽS za svoje delovanje uporablja PSS in SS. Neposredno sta povezana s hipotalamusom, ki nadzoruje AŽS.
Kontrola instinktov
: limbični sistem regulira vzburjenost
Na splošno je DH odgovorna za
regulacijo notranjih razpoloženj
. Na osnovi navezanosti z materjo se v DH zbirajo
interni delovni modeli
, ki se
inkodirajo
v implicitni spomin ter pozneje
določajo karakteristične strategije pri regulaciji afekta
.
Če so emocionalni spomini prežeti s travmo je posameznik skoraj brez prave možnosti za svobodno odločanje. Na nedolžne dražljaje reagira povsem neprimerno.