Odnos med T in K je bistven pri zdravljenju travmatičnih spominov. Ta mora biti pol sočutja, empatičen. Varno okolje in terapevt nudi izkušnjo varne navezanosti.
Posameznik se boji priti v stik s telesom - se boji da bo ostal brez nadzora.
K lahko svoje telo doživlja kot gnusno in grdo, mu ne zaupa, ker ga je izdalo.
T bo učil K ločiti med telesnimi občutki in emocijami ter afekti, ki jih je povzročila travma, zdaj pa se ob spominjanju nadaljujejo. Skušal bo vključiti tudi kognitivni element - ozaveščanje in spoznavanje od kod to prihaja.
Telo je sakralni prostor zato mu bo T skušal vcepiti spoštovanje do telesa, da bo lahko k spet prišel v stik s sabo, stik, ki je bil s travmo prekinjen.
Vaše telo ni grdo in gusno ampak ga je nekdo samo navdal s tema občutjema. To je posledica zlorabe.
Vsaj na kognitivni ravni naj bi K začel telo sprejemati kot čisto in lepo in kot center najglobljih hrepenenj.
Telo - v implicitnem spominu hrani najpomemebnejše informacije, ki bodo omogočale pot do zdravja.
Govorica telesa je za RT najbolj bistveni element zdravljenja travmatskih spominov.